City joga | O jogi

HATHA JOGA

 

Ločimo štiri glavne poti joge (za različne tipe značajev ljudi). Od teh je na Zahodu najbolj priljubljena 'hatha joga', ki jo lahko opredelimo s petimi temeljnimi načeli.

 

Pet temeljnih načel joge:

 

1 - PRAVILNA TELESNA VADBA (vadba telesnih položajev - asan). Asane delujejo sistematično na vse dele telesa: povečujejo prožnost in moč mišic, večajo in ohranjajo gibljivost sklepov in hrbtenice, spodbujajo delovanje srca in obtočil, uravnavajo delovanje žlez in drugih notranjih organov, izboljšujejo sposobnost koncentracije in zavedanja ter uravnavajo delovanje živčnega sistema. Po vadbi smo sproščeni in polni energije. Vsaka asana ima tri faze: zavzetje, zadržanje in opustitev položaja. Vse tri izvajamo kot eno samo, neprekinjeno gibanje. Bistvena je faza zadržanja položaja, ki jo z redno vadbo podaljšujemo in izvajamo vedno bolj sproščeno. več >>

2 - PRAVILNO DIHANJE (dihalne vaje - pranayama). S pomočjo dihalnih vaj se naučimo globlje in pravilneje dihati. Naučimo se zavedati dihanja in dejstva, da so telo, um in dihanje neločljivo povezani. Vsak nemir ali napetost v umu povzroči, da dihanje spremeni svoj naraven ritem in globino. Prav tako pa lahko z zavedanjem in vplivanjem na naše dihanje umirimo tudi um. Vadba jogijskega dihanja nam pomaga obnoviti telesno moč in nadzorovati naše duševno stanje, saj nas energetsko in psihično umirja in uravnoveša. več >>

3 - PRAVILNA SPROSTITEV (zavestno sproščanje) Pravilne vaje za sprostitev spočijejo celoten organizem in obnovijo zaloge energije. Resnična (globinska) sprostitev mora biti trojna: telesna, miselna in duhovna. Zopet je pomembno zavedanje ter dejstvo, da lahko samo sami sebe, zavestno, temeljito sprostimo. več >>

4 - PRAVILNA PREHRANA je zdrava uravnotežena prehrana, utemeljena na naravni hrani. Telo ob takšni prehrani ostaja lahkotno in prožno, duh miren, odpornost proti boleznim se okrepi. več >>

5 - POZITIVNO MIŠLJENJE IN MEDITACIJA pomagata, da se znebimo negativnih misli in umirimo duha. Meditacija je neločljiv in najpomembnejši del vadbe joge! V nasprotju s prepričanjem mnogih, je meditacija trdo delo, pri katerem je potrebno veliko vztrajnosti, discipline in volje. Samo s pravilno in redno vadbo dosežemo želene učinke: notranji mir, razvoj sočutja, prijaznosti in ljubezni. S pravilno globinsko meditacijo lahko očistimo um negativnih vzorcev, slepih reakcij in končno dosežemo stanje uma, ki ni več odvisno od zunanjih vplivov, saj v vsaki situaciji ostaja uravnoteženo. več >>

Gre torej za sistem tehnik za raztezanje in uglaševanje telesa ter gojenje zdravih načinov dihanja in globinskega sproščanja z namenom:

  • doseganja in ohranjanja zdravja
  • obvladovanja stresa, strahu in odvisnosti
  • razvoja sposobnosti koncentracije in zavedanja
  • umiritve misli in čustev
  • krepitve stika s samim sabo (vzpostavljanja notranjega miru ter ravnovesja v našem življenju)

vse skupaj s ciljem uravnotežiti posameznika fizično, umsko, čustveno in duhovno.

Joga je znanstveno utemeljen sistem in ne religija, niti ni v nasprotju z njo. Vadijo jo lahko ljudje vseh religij in prepričanj. S svojimi vplivnimi tehnikami za vzpostavitev notranjega miru, harmonije in jasnosti uma, je joga zelo primerna za moderni svet, tako Vzhodni kot Zahodni. Glede na povečan tempo življenja in konfliktnost ter stres, ki pride z njima, lahko rečemo, da je joga postala eno od pomembnih in učinkovitih orodij za večanje ustvarjalnosti in radosti naših življenj in nenazadnje za preživetje samo.

Joga gleda na telo kot na vozilo za dušo, na njeni poti do popolnosti, zato so asane (jogijski položaji telesa) nastale z namenom ne samo razviti telo, pač pa tudi razširiti umske sposobnosti in duhovne zmožnosti posameznika. Zdravje je stanje v katerem vsi organi delujejo popolno in pravilno pod inteligentnim nadzorom uma.

Skupaj z vadbo asan, vadimo tudi globoko dihanje in osredotočamo um. Ena ura jogijske vadbe pomeni eno uro telovadbe, eno uro globoke sprostitve in eno uro meditacije (z vadbo koncentracije v fazi zadržanja asane). Celovitih učinkov joge na posameznika ne moremo primerjati z nobenim drugim sistemom. Asane, izvedene počasi in zavestno, presegajo zgolj fizične učinke in postanejo mentalne vaje koncentracije in meditacije.

Celovita vadba (hatha) joge mora torej zajemati:

  • pravilno izvajanje jogijskih telesnih vaj
  • pravilne vaje za celovito sproščanje
  • urjenje koncentracije in zavedanja
  • vadbo pravilnega dihanja in dihalnih vaj
  • pravilno meditacijo ter
  • izkušenega in usposobljenega učitelja/ico

Učinki vadbe joge so kumulativni. Redna vadba in ohranjanje začetniškega pristopa imata globok in dolgotrajen učinek. Ko postane redna vadba joge del vašega življenja, boste nagrade, ki jih prinaša, občutili v vsakodnevnem življenju. Bodite potrpežljivi in kmalu boste lahko uživali koristi prave združitve telesa, uma in duha.

 

Štiri glavne poti joge

 

KARMA JOGA (joga nesebičnega delovanja)
BHAKTI JOGA (izg. bakti joga, pot predanosti in nesebične ljubezni)
JNANA JOGA (izg. džnana joga, joga spoznanja oziroma modrosti)
RAJA JOGA (izg. radža joga, znanost o obvladovanju telesa in mišljenja)

Vsaka pot ustreza svojemu temperamentu posameznika oziroma njegovemu odnosu do življenja.

Vse štiri poti joge vodijo do istega cilja: duhovnega razvoja oziroma globokega spoznanja duhovnih resnic življenja (t.j. notranje izkustvo večjega zavedanja, modrosti in stika s samim seboj), poudarjajo pa različne oblike vadbe.

Učiti se jih moramo povezano (lahko s poudarkom na eni poti).

RADŽA JOGA (Kraljevska joga) je metoda, s katero nadzorujemo valove mišljenja, s tem da spreminjamo svojo miselno in telesno energijo v duhovno. Gre za najmlajšo pot. Imenujemo jo tudi Ashtanga joga ('aštanga joga', joga osmih korakov). Sem spada tudi, na Zahodu najbolj poznana, HATHA YOGA.

Spoznanje duha, človekove notranje narave, misli, bomo lahko dosegli samo, če bomo sposobni opazovati dogajanja v sebi. Znanost radža joge nam ponuja sredstva za opazovanje našega notranjega sveta. Študij radža joge ne zahteva niti vere, niti verovanja. Uči, naj ničemur ne verjememo, česar nismo sami odkrili oziroma izkusili. Zahteva veliko časa in stalne vadbe. Ta je deloma telesna, večinoma pa duševna. Duh je preprosto finejši del telesa in deluje na telo, ter obratno. Če je telo bolno je bolan tudi duh. Če je zdravo, ostaja duh zdrav in trden. Pri večini ljudi je duh v veliki meri odvisen od telesa, ker je premalo razvit. Radža joga uči, da je zunanji svet le grobi vidik notranjega, subtilnega sveta. Med duhom in materijo obstaja le navidezno razlikovanje, stvarnost pa je le ena. Cilj vse znanosti je najti enovitost, tisto eno iz katerega vse izvira. Radža joga želi izhajati iz notranjega sveta, proučevati notranjo naravo, nato pa obvladovati celoto, tako notranjo kot zunanjo naravo.

V radža jogo uvrščamo tudi zvrst joge znano pod imenom HATHA YOGA. Ta je (po staroindijskih spisih) celovita pot (tehnika), ki vodi do fizičnega zdravja, umske jasnosti in duhovnega razsvetljenja. Vadba Hatha joge združuje ASANE (položaji telesa), KRIYE (telesne čistilne tehnike), PRANAYAMO (dihalne vaje), KONCENTRACIJO in MEDITACIJO. Beseda hatha sama po sebi nakazuje cilje vadbe: 'ha' pomeni 'sonce', 'tha' pa 'luna'; 'hatha joga' je tehnika, ki omogoča praktikantu uravnotežiti svoje sončne in lunine energije ter ustvariti stanje harmonije v telesu in umu z uravnoteženjem sončnega in luninega, moškega in ženskega, aktivnega in pasivnega vidika posameznika. To pa ne gre brez združitve dihanja in meditacije s fizičnimi položaji telesa.

 


na vrh